Čez Velebit v enem šusu

Uvodna

11.07.2011

Velebit je več kot planina. Če je za slovence mitska gora Triglav, ki se je globoko zasidral v narodovi zavesti in identiteti, potem velja pri naših sosedih hrvatih podobno, ko gre za Velebit. Velebit je 145 km dolg gorski masiv ki se začne na prelazu Vratnik nad Senjem in se razteza vse do okljuka reke Zrmanje v Zadarskem zaledju.  Širina masiva sega od 30 km na njegovem severnem delu in zgolj 15 km na njegovem južnem delu. Zajema površino 2274 km2, od tega 41 km2 nad 1600 mnv.  Na področju, ki ga zaokroža Velebit imamo dva nacionalna parka in sicer NP Severni Velebit, ki je hkrati najmlajši hrvaški nacionalni park, ustanovljen 9.6.1999 ter NP Paklenica  na južnem Velebitu, ki je bil ustanovljen že davnega leta 1949. Gorski masiv kot celota predstavlja nedotaknjeno divjino, kjer je človek še vedno zgolj redko viden gost.

Velebit je moja velika obsesija in ljubezen. Večkrat sem se že podal na njegove strmine in grebene, vendar nikoli več kot 3 dni v skupaj. In ob čarobnih velebitskih večerih, ko se pri bivakih zbere pisana, malce ekscentrična druščina trekerjev iz različnih vetrov, sem ob tabornem ognju z odprtimi usti poslušal zgodbe o Velebitski planinski poti (v originalu: Velebitski planinarski put oziroma skrajšano VPP), transferzalni poti čez celoten gorski masiv. In počasi, no kakšni dve leti že,  je v meni zorela ideja, ki se je na koncu zdela kot logični zaključek moje pohodniške trilogije. Po prehojenem Caminu (Camino de Santiago: 2008) in pretečeni Rajalti (Rajalta rajalle hiinto: 2010) je odločitev padla: gremo prehodit velebitsko planinsko pot – v enem šusu.

Najti sopotnika za takšno avanturo ni lahko, saj pot de definiciji lahko traja tudi 8-9 dni. In kje boste dandanes našli zanesenjaka, ki je pripravljen žrtvovati 5 ali 6 dni dopusta za takšen naporen pohod? Tako sem misel na sopotnika kmalu opustil in se začel psihično, fizično ter logistično pripravljati na pohod. Termin odhoda je bil izbran in sicer konec aprila, vendar pa sem zaradi skrajno neugodne vremenske napovedi prisiljen začetek pohoda prestaviti. Velebit je namreč kraljestvo burje, kjer le-ta doseže orkanske hitrosti. In v tem kraljestvu lahko preživiš samo če se prilagodiš ti, kajti planina se ne prilagaja nikoli. Kot naslednji termin odhoda se je zdel najprimernejši 12. junij, ki pa sem ga moral zaradi službenih obveznosti zopet prestaviti. Nekaj čarobnega je na tem Velebitu, ker me nikakor ne spusti k sebi. In kakor pravi star slovenski pregovor, da gre v tretje rado, se je tako tudi zgodilo. Kot tretji datum za začetek pohoda sem določil 25. junij – Dan državnosti. Lep sončen dan za začetek lepega pohoda.

  • Share/Bookmark
 

Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

Komentiraj

:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

RSS vir za komentarje. | TrackBack URL